Otroci postanejo bralci v naročjih svojih staršev. Ta preprost stavek pove vse. Branje knjig je pri nas doma eden največjih (in najpomembnejših) načinov, kako vsakodnevno kvalitetno preživljamo čas skupaj. Na lastnem primeru sem doživela, kaj pomeni, če otroku bereš knjige - in to že od takrat, ko se kot dojenčki še niti dobro ne zavedajo sveta okoli sebe. Branje vpliva na otrokovo sposobnost govora, razvija njegovo domišljijo, razkriva nove svetove, krepi vezi med starši in otroci, spodbuja razvoj možganov, uči jih dragocenih življenjskih naukov ter ponuja možnosti in različne rešitve v situacijah, ki jih čakajo v življenju.
Branje plazečemu dojenčku, ki rajši raziskuje svet okoli njega kot pa sedi pri miru, ali pa petletniku, se vsekakor razlikujeta. Vendar če uporabimo prave metode, bo branje nekaj, kar bo cela družina rada počela skupaj - in to vsak dan. Spodnji nasveti in ideje temeljijo na mojih lastnih izkušnjah in doživetjih, kako na spontan način otroku približati branje knjig v vseh obdobjih odraščanja.
Kako brati z dojenčkom...
- za dojenčke so primerne slikanice s trdimi platnicami, ki jih ne morejo raztrgati.
- knjigice naj bodo čim bolj pisane z veliko različnimi slikami in nekaj besedami, ki služijo kot opisi pod sliko.
- dojenčku med njegovim listanjem ˝beremo˝ z uporabo preprostih besed po slikah, ki jih lahko vidi v knjigi.
- med branjem ga prepričamo, da namesto tega, da knjigo nosi v usta in žveči, raje lista po stranicah in opazuje slike. S tem ga že od prvih stikov s knjigami učimo, zakaj knjige uporabljamo in kako ravnamo z njimi.
Kako brati z dvoletnikom...
- za njih so še vedno zanimive in primerne knjige s trdimi platnicami, vendar mu ponudimo tudi knjige z navadnimi listi, da jih spozna in se nauči z njimi ravnati (brez trganja, mečkanja papirja ipd.).
- preberemo krajšo pravljico in vmes z otrokom razpravljamo o zgodbi oziroma o stvareh, ki smo mu jih prebrali in jih lahko vidi na sliki (poimenovanje predmetov/stvari/živali, za kaj se uporabljajo/kakšne zvoke spuščajo...)
- med branjem si vzamemo čas za gledanje slik in otroku štejemo predmete, ki so narisani.
Primer: ˝Preveriva, koliko piščančkov je narisanih na tej sliki: ena, dva, tri. Trije piščančki! In poglej, kako se igrajo! Kako misliš, da se oglašajo med igro?˝
- beremo z uporabo različnih tonov glasu in z navdušenjem, da otroka pritegnemu k temu, da nas posluša.
- med branjem poudarimo kakšno novo besedo, za katero vemo, da je še ne pozna. To lahko izkoristimo za to, da razložimo njen pomen in da jo ponovi za nami v stavku.
Kako brati s petletnikom...
- njim lahko beremo že o vsem, kar jih zanima: dolge pravljice, enciklopedije, poučne knjige...
- ko beremo, se ustavimo na koncu vsake prebrane strani in otroka prosimo, naj s svojimi besedami ponovi, kar je pravkar slišal. Včasih bo otrok samo dobesedno ponovil slišane besede, s čimer ni nič narobe. Pri tem dosežemo, da je otrok prisoten med branjem in se uči izražati ter narediti obnovo slišanega, kar mu bo koristilo v šoli. S takšnim načinom branja, ko gledajo v prebrano stran, pa prav tako začnejo prepoznavati črke in besede, kar vodi v začetke samostojnega branja.
Kako brati z otrokom, ki že samostojno bere...
- najbolj jih navduši, če berejo tisto, kar si sami izberejo.
- spodbujamo samostojno branje vsak dan za vsaj 20 minut.
- po prebranem mu postavimo par vprašanj:
Povej mi, o čem govori knjiga? Kaj se zgodi na začetku, na sredini in na koncu zgodbe? Kje se je zgodba dogajala? Kateri liki nastopajo? S čim so se morali spopasti junaki v knjigi? So rešili problem? Kaj si se iz tega naučil?
Na ta način urimo otroka, da zna samostojno izražati svoje mnenje o prebrani knjigi.
- včasih na glas beremo knjigo, ki je kakšno stopnjo prezahtevna za otroka z namenom, da izpostavi besede, ki jih ne pozna in na ta način obogati svoj besedni zaklad.
Želim si, da bi moja otroka doživela vse možne dogodivščine, spoznala različne koščke sveta in razširila svoje poglede - vse to medtem ko udobno sedita na domačem kavču in bereta knjige. In še preden bosta oba dovolj velika, da bosta brala brez mamine pomoči, si vsak večer vzamem čas, da skupaj preberemo vsaj eno knjigo, ker je to čas, ko se tiščimo eden ob drugega, se pogovarjamo o prebranih stvareh in nadgrajujemo znanje in besedni zaklad - pa tudi če je že triinšestdeseti večer zapored, ko beremo ˝Franček in dojenček˝.
xoxo, Nilijuška
Če želite biti obveščeni o najnovejših objavah Nilijuške, jo spremljajte na Facebook strani.
Ni komentarjev:
Objavite komentar