Zato sem začela razmišljati: nujno potrebujem škatlico za prvi zob, da ga bom shranila za spomin. Vse naslednje izpadle zobe bomo vrgli, ker se mi zdi misel na to, da bi imela štirideset zob (dva otroka!) nekje zakopane za spomin... no, strašljiva. Druga zadeva: koliko denarja pustiti pod blazino v zameno za prvi zobek? Moj predlog je bil 5€, dragi je predlagal 1€. Torej 5€, to je urejeno. Za vsakega naslednjega 1€, drugače lahko bankrotiramo.
Ko sva se z velikim M pogovarjala o zobni miški, sem mu opisala postopek:
1. Izpade ti zob.
2. Zvečer ga daš pod blazino.
3. Zobna miška pride takrat, ko ti spiš.
(vmesno vprašanje: ˝Kaj pa če ne bom spal?˝ Odgovor: ˝Potem sigurno ne bo prišla, ker se ne želi pokazati.˝ Podvprašanje: ˝Zakaj se pa ne želi pokazati?˝ Odgovor (edini, ki mi je takrat padel na pamet): ˝Ker ima težave s samozavestjo.˝ Ta odgovor mu je bil začuda všeč, ker je rekel samo še: ˝Mogoče zato, ker preveč sladkarij poje in ima prevelik trebuh, pa jo je potem sram!˝ No, še dobro, da otrok ve, kaj pomeni beseda ˝samozavest˝ pri petih letih!)
4. Zobna miška se prepriča, da sigurno spiš, potem pa pogleda pod blazino in poišče zobek.
5. Potem prižge svojo malo baterijo in preveri, v kakšnem stanju je zob. Če je zob bel, ga vzame. Če zob ni lep, ga vrže v smeti.
6. Če je bil zob lep, ti v zameno pusti dinarčke.
(vmesno vprašanje: ˝Zakaj pa mi ne da darila?˝ Odgovor: ˝Ker darila nosi Božiček, zobna miška pa denar, da si lahko sam kupiš točno tisto, kar si želiš.˝ Komentar: ˝Pa saj mi že Božiček prinese točno tisto, kar si želim!˝ Odgovor: ˝Imaš prav, ampak zobna miška se je pač tako odločila, ker nima palčkov pomočnikov, da bi lahko izdelali vse igrače, zato ji je lažje pustiti denar, da greš sam v trgovino.˝ Zadovoljiv odgovor, nič več vprašanj.)
Zadnja dva dni se mu je zob majal že dobesedno na vse strani. Sam si ga ni želel izpulit, zato smo pustili, da mu sam pade, ko bo pač čas.
In tako danes popoldne pridem v vrtec. Stopim čez vrata in kot vedno skoči proti meni z nasmeškom. Čakaj, nekaj je drugače!
ZOBA NI VEČ!
˝Kje je zobek?˝
˝Izgubil sem ga.˝
˝Čakaj, kako izgubil? Kdaj? Kje?˝ (v mislih že mrzlično iščem rešitve za zobno miško...)
˝Ne vem, pri kosilu mi je padel ven in ga ni bilo več.˝
˝Ojoj, a si ga mogoče POJEDEL?˝
˝Nee, nič trdega ni bilo v kosilu. Pač ni ga več.˝
Tako neobremenjeno! Kot da to ni nič! Jaz pa s pripravljeno škatlico za prvi zobek! In kaj sedaj, ko ne bo mogel dati zoba pod blazino zvečer? Za kaj takega res nisem imela plana B.
Zvečer sva se dogovorila, da bo sam napisal pismo zobni miški in ji sporočil, da je izgubil zob. Predlagal je še, da ji zraven nariše beyblade areno (tisti, ki ne veste, kaj to je: uživajte v svoji blaženi nevednosti, dokler lahko!), da mu bo za sigurno oprostila za izgubljen zob:
Škatlica za zobek torej zaenkrat še sameva. Mogoče bo pri drugem zobu sreča končno na moji (pardon, miškini) strani in ga bo lahko dal pod blazino. Ali pa ga bo spet pojedel - sem prepričana, da danes tega je!
xoxo, Nilijuška
Ni komentarjev:
Objavite komentar