Spodaj je seznam stvari, za katere ugotavljam, da so iste, kot so bile takrat, ko sva bila še par brez poročne mape:
1. Še zmeraj imajo drugi ljudje probleme z mojim priimkom - pa čeprav sem ga spremenila. Vedno znova slišim: ˝Lahko črkujete, prosim?˝ Če dobro pomislim, mogoče niti ni problem v priimku, ampak v imenu. Ta nekatere totalno vrže iz tira, če prehitro povem ime in priimek skupaj. Ne vem, zakaj si ob spremembi priimka nisem omislila še novega imena, npr. Ana. Enostavno in slovensko, sigurno jih s to varianto ne bi zmedla!
2. Moj dragi mož še vedno meče luknjaste nogavice v pranje, namesto v koš za smeti. In še vedno ne odnaša polnih vrečk za smeti takrat, ko bi jih moral. Pa sem bila prepričana, da ga bo nov naziv spremenil v bolj gospodinjskega tipa, za katerim ne bo treba vsak dan znova na vratih kričati: ˝Smetiiiiiiiiiii!!!˝ Ali pa vsaj to, da bi se sedaj ob mojem kriku obrnil in rekel: ˝Ja, takoj jih odnesem, (ljubezen moja - to bi bil kičast dodatek, ne?).˝ Ker je še vedno: ˝Bom kasneje!!˝
3. Še vedno ne dobivam rož tako pogosto kot mislim, da bi jih morala. A ni to ena od temeljnih nalog moža?? Pa takšne lepe vaze sva dobila za poročna darila! Ampak za obletnico pa obvezno dobim šopek dišečih. Baje ima na prstanu vgraviran datum samo zato, da mu služi kot opomnik, kdaj točno mora priti domov z darilom.
4. Po poroki nisva nehala hoditi na zmenke. Kot fant in punca, ampak z žlahtnejšim imenovanjem. ˝Sori, danes ne morem s tabo na pijačo, grem na večerni zmenek z možem.˝ Ha, uživam, ko to rečem prijateljici, ki mi tega sploh ne zameri - ta zmenek je namreč na vrsti ravno dvakrat na leto, tako da ne morem reči, da zaradi tega kakorkoli žrtvujem bondanje s prijateljicami.
5. Tako kot na začetku zveze, imam tudi sedaj metulje v trebuhu, ko ga zagledam. In na dan poroke so mi zganjali cel cirkus od frčanja! Ali pa je bila to mala M, ki je bila takrat še štruca v pečici? Ne, definitivno so bili metulji, ker jih po dveh letih zakona še vedno čutim.
Najin odnos se zaradi enega podpisa na papir ni nič spremenil. In to tudi ni bil namen poroke. Če bi želela spremeniti karkoli v zvezi, bi morala najti drugačen način. Ali pa drugega tipa. Zato naj le bo vse tako, kot je, s smetmi, strganimi nogavicami in plonkanjem s prstanom vred. Ker če pomislim, moram jaz prenašati njega in njegove finte ravno tako kot mora on moje. In pod črto sva si bot. Upam, da za vedno.
xoxo, Nilijuška
Če želite pogledati utrinke iz najine poroke, kliknite na Nilijuškino FB stran in si oglejte video s fotografijami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar