ponedeljek, 4. april 2016

Zakaj me odhodi od doma spremenijo v mamazillo??

Ni važno, ali gremo ven na enourni sprehod, na vikend oddih ali pa 2-tedenske počitnice. Zmeraj isto. Mami, to boš ti zrihtala! Odhod od doma, ko imaš enkrat otroka/-e, je podvig vseh podvigov. In za najboljšo demonstracijo bom ponazorila dve situaciji:

Situacija A: Odhajam na spa vikend razvajanje. Sama. Stara sem 22 let in poleg službe nimam drugih obveznosti. Vsekakor (še) nimam otrok. Pridem iz službe, skočim pod tuš za osvežitev, se oblečem v čista oblačila, popravim make-up, v manjši kovček zložim oblačila za dva dni, pripravim si še toaletno torbico, ne pozabim na polnilec za telefon in denarnico. Vzamem ključe, se obujem in lahkotno stopim skozi vhodna vrata. Zaklenem, nato pa se z nasmeškom na ustih in s pustolovščino pred sabo odpeljem na dvodnevno relaksacijo.

Situacija B: Odhajam(o) na vikend izlet k babici na drugi konec Slovenije. Jaz, moj dragi in najina razbojnika. Stara sem 29 let in imam poleg službe še trilijon drugih obveznosti. Največja obveznost sta moja dva otroka. Pridem iz službe, v kovček številka 1 zložim štiri spodnje dele trenirk, ene kavbojke, dva puloverja, štiri majice z dolgimi rokavi, štiri majice s kratkimi rokavi, štiri spodnje hlače, štiri pare nogavic, dve pižami, debelejšo jakno (če bo mrzlo), vetrovko (če bo toplo, ampak bo pihalo), brezrokavnik (če bo toplo brez vetra, vendar premrzlo samo za majico), copate in teniske. Za velikega M. Ponovim vajo za malo M, vendar dodam še: paket plenic, ninice za spanje, krpice za umivanje, tanko dekico za v voziček, debelo dekico za v voziček. V manjši kovček zložim dve majici za dragega, dve majici zame, ene kavbojke zanj, nobenih zame (edine, ki so mi prav, imam že na sebi, op.p.), spodnje perilo, pulover za njega, jopico zame. Pozabim na nogavice. V kozmetično torbico napakiram štiri zobne ščetke, krtačo za lase, sprej za lase, kremo za obraz za otroke, vlažne robčke, tonik zase, britvico za dragega, trdo milo za otroka, tuš gela za naju. Pozabim puder in maskaro zase. V torbico z nujnimi medicinskimi pripomočki spakiram ampule fiziološke tekočine, aspirator za nos, termometer, svečke proti vročini, mazilo materine dušice, claritin in obliže. Poiščem dovolj velik nahrbtnik, v katerega lahko spravim dva zvezka za risanje, pobarvanko, štiri knjige s pravljicami za lahko noč, karte, osem avtomobilčkov, plastičnega dojenčka, dudo in flaško za tega istega dojenčka, tetris, baby smart phone in druge majhne plastične igračke, ki jih lahko zatlačim v zadnje špranje nahrbtnika, preden ga neprodušno zaprem. Vzamem baby bag, v katero dam dve steklenici z vodo, dve banani, dve jabolki, plazma piškote, devet dud, robčke, dve plenici (za urgentne primere), telefon in denarnico. Oblečem sebe, pripravim sveže obleke za velikega M (ki se obleče sam, zmaga!), previjem in preoblečem malo M, nergam dragemu, naj se končno že obleče in znosi stvari v avto, preprečim manjšo nesrečo v kuhinji, ko si mala M postreže s kozarcem pomarančnega soka, ki smo ga pustili preblizu roba mize. Še enkrat preoblečem malo M, ker je bila vsa polita, jo obujem, zavežem vezalke velikemu M, vse tri preganjam iz stanovanja. Morala bi se še enkrat stuširati in preobleči, ker sem po vsem tem že s krogi pod pazduho, ampak ni več časa. Stvari postavim pred vhodna vrata, z otroki in možem vred. Iščem ključe. Po desetminutnem iskanju jih s skupnimi močmi najdemo v sobi male M, zakopane pod kupom plišastih igrač. Baje so šli ˝nina nanat˝. Končno zaprem vhodna vrata in zaklenem za seboj. Na poti proti avtu se spomnim, da sem pozabila fotoaparat. Ah, pozabi, ne grem nazaj. Posedem otroka v avto, oba pripnem in lahko gremo! Končno! Speljemo iz parkirišča, ko se spomnim, da sem pozabila obe zdravstveni kartici za otroka. Ok, po to moram nazaj! Odklenem vrata, vzamem kartici IN fotoaparat. Zaklenem, nato pa se z nasmeškom na ustih in s pustolovščino pred sabo odpeljem(o) na dvodnevno relaksacijo.
To je pustolovščina drugačne sorte, ampak vseeno v pravem pomenu besede! Na pol poti se spomnim, da sem pozabila polnilec za telefon. Nič hudega, bom pa dva dni nedosegljiva.

xoxo, Nilijuška

Ni komentarjev:

Objavite komentar