Preden sem postala mama, sem imela vse totalno razdelano. Kako bom vzgajala svoje otroke, kaj jim bom dovolila, kaj jim bom prepovedala, kaj bodo lahko počeli, kaj bodo morali početi, česa se bodo izogibali... Oh, kakšen prekrasen hlebček kruha zdaj jem! Vsakodnevno si ga bašem v usta in se smejim svojim pametnim pogruntavščinam, ki sem jih naumila PREDEN sem na svet dostavila dva človečka. Seveda so bile pogruntavščine dobronamerne - ampak daaaaleč od realnosti.
Moji otroci ne bodo spali z mano v postelji.
Huhu, ne samo spali, mamica, tudi skakali po postelji (in tebi) in si prilastili zakonsko posteljo v celoti, tako da moraš spati na skrajnem desetmilimetrskem robu, včasih pa celo na tleh. OK, pri prvem otroku je bila teorija tudi praksa - pa ne zaradi maminega prepričanja, da je tako najbolje za vse, ampak ker otrok ni želel spati drugje kot v svoji postelji. Ko se je rodilo drugo dete, je bilo treba pozabiti na krasno teorijo ločenega spanja - dama je zavzela veliko posteljo in spala ob meni, na meni, včasih sva skupaj spali celo v njeni posteljici, samo da sva se tiščali skupaj!
Moji otroci ne bodo jedli hitre hrane, ampak samo zdravo, sveže pripravljeno, brezpesticidno, netoksično, vsenaturno hrano.
Moj bog, kakšna slepitev same sebe! Otrokom ni lepšega na celem širnem svetu, kot sedeti sredi Meka s hepi milom v naročju, ko mi lahko ob grickanju pomfrija povedo vse o njihovem dnevu in se veselijo (še ene) plastične igrače, ki jih zamoti za nadaljne tri minute. Je že res, da tile nezdravi pohodi niso pogosti, ampak ko pa gremo, je vse skupaj kot mini raj!
Moji otroci bodo od mene slišali samo resnico, pa kakršna koli že bo. Nikoli jim ne bom lagala.
˝Mami, gremo lahko na sladoled?˝ - Ne, zaprto je.
˝Mami, lahko igram igrico na računalniku?˝ - Ne, nekaj se je pokvaril.
˝Mami, se lahko igram s tvojim telefonom?˝ - Ne, čisto prazno baterijo ima.
Včasih pač ne gre brez starih dobrih laži. Zavoljo ljubega miru in prihranjenih ur, ki bi jih drugače porabila za odgovarjanje na sto podvprašanj ali prepričevanj, da nekaj ne bomo počeli, ker se mi v tem trenutku ne zdijo primerne. Majhna (neškodljiva) laž = veliko miru.
Moji otroci se bodo igrali zunaj, nikoli ne bodo gledali televizije.
Ne vem, kako naj povem... Posaditi otroke pred TV in jim pustiti gledati risanko pomeni, da imam 10 minut časa, da se lahko preoblečem iz pižame v trenirko, spraznim pomivalni stroj, pobrišem mizo še od včerajšnje večerje in na hitro spijem kavo. Kakšna vprašanja?
Moji otroci bodo cenili stvari, ki jih imajo. Hahahahahaha... Počakajte, da se odsmejim do konca. Mogoče v kakšni drugi družini, pri nas sigurno ne, ker je njuno srednje ime The destroyer (obema enako, še dobro da imata prvi imeni različni) . Če lahko prideta v bližino te stvari, jo BOSTA uničila. In pika.
Moji otroci bodo imeli mirno mamo.
Predstavljajte si žensko, ki nikoli ne spi, nima časa pojesti niti enega obroka v dnevu do konca, dnevno pozablja, kateri dan v tednu je, ker ima preveč drugih stvari v glavi, se večino dneva pogovarja z osebami, ki še ne hodijo niti v osnovno šolo, porablja vso energijo za odgovarjanje na eno in isto vprašanje že stotič zapored, ali pa ves čas umirja vojno stanje med dvema otrokoma, ki se vsakič znova kregata zaradi ene same igrače, kljub tisočim, ki so vsakemu posebej na voljo (in primerne za njune različne starosti). Če vi uspete ostati mirni ob vsem tem - no, jaz ne.
Za ogromno stvari sem imela napačno predstavo - preden sem postala mama. Ampak čar v vsem tem kaosu je ravno ta, da živimo življenje takšno, kot je: z nedolžnimi lažmi, cukajočimi se brati in sestrami, tremi kepicami sladoleda za večerjo, nepospravljeno dnevno sobo in vsem drugim. Ker takrat, ko pade noč in je čas za spanje, gledam v ta dva mirna in zadovoljna angelska obraza in vem, da je vse tako, kot mora biti. Z mojimi črnimi podočnjaki vred :)
xoxo, Nilijuška
Če želite biti obveščeni o najnovejših objavah Nilijuške, jo spremljajte na Facebook strani.
Ni komentarjev:
Objavite komentar