Zadnjič sem se po dolgem času pogovarjala po telefonu s prijateljico, ki ima vse tisto, česar sama nimam: je samska, brez otrok, brez kreditov in z veliko prostega časa za žuranje. Očitala sem ji, da se po njeni krivdi nisva videli že sto let in opravičila se mi je z izgovorom, da še vedno prihaja k sebi po dvomesečnem spring breaku in da se oglasi čez kakšen teden, ko se dovolj naspi in spočije. ˝Sicer pa ti tega ne moreš razumeti. Ti si itak čista mami mamica!˝
˝Mami mamica˝?
Kaj pa naj bi to pomenilo? ˝Jah, saj veš: to je takšne sorte mamica, ki vse dneve in noči preživi s svojimi otroki, vse stvari podreja njim in je najbolj zadovoljna takrat, ko lahko z njimi počne tisto, kar vi starši in otroci radi počnete skupaj: igrate se, hodite na sprehode, pojete, plešete in ostale stvari.˝
A obstaja sploh kakšne drugačne sorte mamica? Ali pa očka, če smo že pri tem? Seveda smo najbolj srečni, ko smo skupaj in počnemo te ˝grozne družinske stvari˝, ampak to še ne pomeni, da nimamo mame tudi tiste druge - bolj darkerske - plati :)
In da trditev podkrepim kar s primerom. Tri vikende nazaj sem bila povabljena na dekliščino moje prijateljice. In to ni bila samo navadna dekliščina, to je bila Dekliščina leta z velikim D! Dogodek namreč ni trajal samo par večernih uric, ampak je bil pravi weekend getaway ob morju. Nobene od ostalih povabljenih nisem poznala - kar ni bil problem, ker sem vedela, da je to šopek njenih najljubših punc in da bodo sigurno nič manj kot fantastične, če so njene prijateljice. Nisem se zmotila! Dvanajst fenomenalnih žensk, od tega enajst z majhnimi otroki, smo si rezervirale vikend samo za uživanje, relaksacijo, žuranje in ženske pogovore. Brez menjavanja plenic, brez otroškega joka, brez kuhanja neslanih zdravih kašic. Alkohol? Tukaj je kozarec! Nočno žuranje? Sign me up! Spanje do poznega dopoldneva? Yes please!
Je že res, da ˝mami mamice˝ najrajši preživljamo svoje dneve in noči v družbi lastnih otrok. Zato smo se tudi odločile imeti družino! Ampak kljub vsemu vloga mame ni edina, ki jo ženska ima, ko rodi. Priložnosti za žuranje so sicer zreducirane na manj pogoste kot nekoč, jih pa zato zares cenimo in izkoristimo v vsem njihovem žaru. Taki trenutki nas napolnijo z novo energijo, nas povežejo med seboj, so najboljša terapija in nas spomnijo, da smo več kot samo mame. Ko pa se vrnemo in stopimo čez vhodna vrata, v naročje vzamemo svoje otroke in smo hvaležne za vse, kar imamo. Plenice, ki jih je treba zamenjati. Solze, ki jih moramo obrisati. Poljubčke, ki jih lahko natrosimo. Srečne obraze svojih otrok, ki so tako nestrpno čakali, da se vrnemo. Včasih tudi sveže pripravljene mojito koktejle, ki jih pijemo v dobri družbi. Pa vikende s prijateljicami, ko lahko v miru ležiš par ur in bereš knjigo. In večerne pobege z možem na kozarček ali dva. In vse nepozabne dogodivščine, ki jih doživimo - z otroki in včasih tudi brez njih.
Vse skupaj in vsak moment zase je točno tisto, kar smo si same izbrale in kar želimo početi. Kaj je lepšega kot imeti cel paket: družino, prijatelje in doživetja vseh vrst. Ko se zaveš, kaj je najpomembnejše v življenju, znaš najti tudi pravo ravnotežje med stvarmi, da ničesar ne pogrešaš in izkoristiš vsak trenutek, ki ga imaš. Zase vem, da sem daleč od tistih dni, ko sem žurala toliko, da sem potrebovala par dni spanca za pozdravit grozljivega mačka v glavi. In vsekakor milijonska leta daleč od takrat, ko sem iz žuranja prišla domov v prazno stanovanje, kamor se ne bi vrnila za noben denar več. V vsej odgovornosti, ki jo prinese družina, si vseeno najdem čas za ˝spring break˝: pa naj bo to ples z otrokom na njegovo najljubšo pesem ali pa nočno žuranje z ostalimi enajstimi ženskami sredi portoroške promenade. Razlika med mano in samsko prijateljico je samo v tem, da si jaz ne morem (več) privoščiti dvotedenske regeneracije. Oziroma sta moja regeneracija tista dva para rok, ki me vedno tako tesno objameta, da mi zmanjka sape. Who's your mama now?
xoxo, Nilijuška
Ni komentarjev:
Objavite komentar