Z dekoracijo prostorov si nisem dala preveč dela, saj je bilo že vseh ostalih zadev dovolj. Sploh pa: mala M je bila tako opicanjena, da je bilo že na kilometre daleč vsakemu takoj jasno, kdo je zvezda dneva. Glavni outfit sem dala izdelati pri uspešni mladi oblikovalki Lari Bernot, ki za najmlajše ustvarja pod imenom For KIDS by Larabernot. Kompletek je izpadel čudovito in slavljenka je bila pravi mali okrasek! Še dobro, da se je v tem istem kompletku slikala na profesionalnem fotošutingu, ker je moj trud ujeti jo na fotografiji, izpadel takole...
Takole pa izgleda, ko naš okrasek in njenega partnerja v zločinu ulovi v svoj objektiv ena najboljših fotografinj pri nas, Petra Nuzdorfer (Mali čudež narave) ...
Opazna razlika, kajne?
V ospredju načrtovanja zabav je bila predvsem izvedba tort. Ker torta JE pomembna zadeva pri prvi svečki (in vseh naslednjih, se razume), ko sveže pečeni enoletnici prvič zapojemo Vse najboljše in ona zraven pokaže vse svoje adute plesnih gibov, z začudenjem gleda v svetlečo zadevo (ki ji jo bratec prijazno pomaga pihnit), na koncu pa navdušeno ploska in želi še šestnajstkrat slišati pesmico njej v čast.
Družinska tradicija je, da ob prvi dnevni svetlobi na rojstni dan slavljenca z velikim pompom spomnimo, da praznuje. Zato smo ji v sobico navsezgodaj zjutraj slovesno prinesli barnija s svečko, ji odpeli kompletno pesmico Vse najboljše (z dodatnim verzom Torta svečke ima...!) - ona pa se je odločila vse skupaj elegantno prespati...
Popoldne je bila na vrsti prva zabava in ker nas je bilo premalo za celo torto, sem se odločila za čokoladno pito...
Čez vikend smo zabavo preselili na primorski konec. Zamislila sem si vintage stil torte, zato sem spekla 4 čokoladne biskvite, med plasti dala različno sadje in mascarpone-vanilijevo kremo. Zgornji del sem posula s sladkorjem v prahu in izdelala preprost vintage okrasek s črkami na zastavicah iz blaga...
Čez dva dni smo praznovali doma. Okrasek za torto sem najprej želela narediti iz tičine mase v stilu malih pisanih črk. Škoda izgubljati besede, kako je vse skupaj izpadlo. Dragi je ob pogledu na moj vrhunski izdelek najprej vprašal, kakšen je plan B. Ko je torej ta načrt splaval po vodi, sem si zamislila kaligrafske pisane črke, izdelane iz žice. Po petinštiridesetih poskusih sem bila še vedno na točki a, porabila pa sem vsaj petdeset metrov žice. Na koncu me je odrešila moja mami, ki ne peče samo najboljših tort (ne samo po mojem pristranskem mnenju, ampak tudi po mnenju vseh ljudi, ki so kdajkoli imeli čast jesti njene dobrote), ampak jih tudi vizualno izpelje do perfekcije. Že od začetka je bilo dogovorjeno, da ona speče in okrasi torto, jaz pa poskrbim za ˝glavno okrasje˝ na vrhu. In s svojimi magičnimi sposobnostmi je uredila tako, da sem na koncu prispevala samo s tem, da sem zapičila enko v sredino torte...
In ker pri nas resnično nismo fotografsko podkovani, je cake smash s četrto tortico fotografirala Petra. Prva gre definitivno v okvir in na steno :)
All in all, mala M si svojega prvega praznovanja najbrž ne bo zapomnila, si bo pa lahko prebrala tale zapis. In če ji bo ta premalo, ji lahko postrežem z vsemi 5000 fotkami, ki smo jih sami ustvarili med praznovanji. Slaba svetloba - definitivno! Nizka resolucija slik - absolutno! Napačni koti fotografiranja - greš lahko stavit!
Veliko ujete ljubezni - vedno!
xoxo, Nilijuška
Ni komentarjev:
Objavite komentar